V spomin na žrtve nacističnega nasilja in v opomin prihodnjim generacijam so se člani Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Kozje, in člani Območne organizacije ZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah udeležili spominskih slovesnosti v Mariboru in avstrijskem Gradcu. S svojo prisotnostjo so počastili spomin na žrtve druge svetovne vojne ter poudarili pomen ohranjanja zgodovinskega spomina, svobode in miru.
Maribor – spomin na 143 ustreljenih talcev
Drugi oktober je v zgodovini Maribora zapisan kot eden najbolj tragičnih dni druge svetovne vojne. Na ta dan leta 1942 so nemški okupatorji na dvorišču mariborskih sodnih zaporov ustrelili kar 143 talcev. To je bilo največje posamično streljanje talcev v Mariboru med drugo svetovno vojno.
Nacistični okupator je s streljanjem talcev, množičnimi aretacijami, izgoni in drugimi oblikami nasilja skušal zatreti odpor slovenskega prebivalstva. Med žrtvami so bili številni domoljubi, sodelavci odporniškega gibanja in posamezniki, ki so se uprli okupatorjevemu nasilju.
Med 143 ustreljenimi talci sta bila tudi starša tovariša Kuneja, predsednika KO ZB za vrednote NOB Kozje. Njuna tragična usoda nas še posebej opominja, da za zgodovinskimi številkami stojijo resnične človeške zgodbe, razbite družine in neizmerno trpljenje svojcev.
Posmrtne ostanke ustreljenih talcev so okupatorji prepeljali v Gradec, kjer so jih kremirali.
Udeleženci komemoracije so se žrtvam poklonili s položitvijo cvetja in prižigom sveč. Slovesnosti sta se udeležila tudi praporščaka, ki sta s svojo prisotnostjo simbolično počastila spomin na padle in umorjene.
Gradec – spomenik žrtvam nacističnega nasilja
Spominska pot se je nadaljevala v avstrijskem Gradcu, kjer stoji pomembno spominsko obeležje žrtvam nacizma. Spomenik je posvečen talcem, protinacističnim borcem, pripadnikom odporniškega gibanja in dezerterjem iz nemške vojske, ki so bili med drugo svetovno vojno usmrčeni ali so izgubili življenje zaradi nasprotovanja nacističnemu režimu.
Spomenik v obliki granitnega svoda nosi imena 2.516 žrtev, med katerimi je bilo 1.213 Slovencev. Na tem območju so pokopani oziroma obeleženi tudi borci Pohorskega bataljona, ki predstavlja enega najmočnejših simbolov slovenskega partizanskega odpora.
Pohorski bataljon se je v zgodovino zapisal predvsem s svojim zadnjim bojem 8. januarja 1943 na Osankarici, kjer so njegovi borci v neenakem spopadu z nemškimi enotami vztrajali do konca. Njihova požrtvovalnost ostaja simbol poguma, upora in boja za svobodo.
Posebej pretresljiv je napis na spominskem obeležju:
»Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanjo življenje.«
Te besede še danes nosijo močno sporočilo in nas opozarjajo, da svoboda in mir nista samoumevna, temveč vrednoti, za kateri so številni ljudje žrtvovali svoja življenja.
